Ya ved ne iz robkih,
Vse mne po plechu.
Silnyiy ya i lovkiy,
Vetra prouchu.
Byil silnyiy veter, kryishi rval,
I nesmotrya na pozdniy chas
V okruge vryatli kto-to spal:
Stihiya ne na shutku razoshlas.
No vdrug kakoy-to paren s krikom pobezhal
I prinyalsya mahat metloy
"Ah, veter, negodyay, tyi spat mne pomeshal.
Anu-ka, vyihodi na boy!"
Ya ved ne iz robkih,
Vse mne po plechu.
Silnyiy ya i lovkiy,
Vetra prouchu.
I veter zakruzhilsya, zametalsya,
Derevya nachal s kornem rvat.
Otkuda etot sumasshedshiy vzyalsya,
Chto hochet s vetrom voevat.
No paren ne sdavalsya i metloy mahal,
I udalyalsya v glub poley.
I vpryam ne ploho s vetrom voeval,
A veter stanovilsya zley.
Ya ved ne iz robkih,
Vse mne po plechu.
Silnyiy ya i lovkiy,
Vetra prouchu.
I vdrug metla so svistom uletela proch
I hrabryiy paren vsled za ney
A posle etogo spokoyney stala noch,
Ischez vo mrake duraley.
Ego pod utro pastuhi nashli v stogu,
On ochen krepko spal.
A veter pesni napeval emu
I kudri laskovo trepal.
Ya ved ne iz robkih,
Vse mne po plechu.
Silnyiy ya i lovkiy,
Vetra prouchu.
Ya ved ne iz robkih,
Vse mne po plechu.
Silnyiy ya i lovkiy,
Vetra prouchu. |
|
