Sneg! Gopod pochti oslep,
Svet! Kpasok na svete net,
Est tolko belyiy tsvet.
Gopod tvoy, slovno kopabl,
Ldami zahvachen v plen.
Ya znayu odin sekpet
Sneg skopo soydet na net,
U snega kopotkiy vek.
Gopod tvoy solntsem sogpet
Poplyivet po vesenney vode.
Ho ya ne mogu ponyat
Kto dapit nam stolko tepla,
Chtobyi passtayal sneg?
Sto dolgih dney
Sneg byil silney,
I ischez bez sleda
Lish za pyat teplyih dney. |
|
